NEKAJ O LADJI TITANIC:
Tehnični podatki:
Za svoj čas je bil Titanik načrtovan kot največja in najbolj luksuzna ladja na svetu. Skupaj s svojima sestrskima ladjama, Olympic in Britannic, je spadal v razred Olympic. Po končanih delih je parnik imel prostornino 46.329 brutoregistrskih ton (BRT) in izpodriv več kot 52.000 ton. Dolžina ladje je znašala 269 m, širina 28 metrov in višina 53,3 m. Imela je devet palub, razvrščenih od A do G. Poganjali so jo dva večstopenjska parna stroja (levi in desni trikraki vijak) in šibkejša nizkotlačna parna turbina (srednji, štirikraki vijak). Skupna moč glavnih strojev, ki so dobivali paro iz 29 kotlov, je znašala 46.000 konjskih moči (HP). Ladja je med križarjenjem dosegla hitrost 21 vozlov. Maksimalna njena hitrost pa je znašala 24 vozlov. Na ladjo se je lahko vkrcalo 2.432 potnikov in 892 članov posadke. V primeru nesreče je bilo na voljo 20 reševalnih čolnov za 1.179 ljudi.
![]() | ||||
Načrt titanika |
Gradnja ladje
Ladje se je začela graditi 31. marca 1909
v ladjedelnici Harland and Wolff v Belfastu na t.i. Queen's Islandu
(danes Titanic Quarter). Ker je bila za tiste časa to največja ladja, je gradnja Titanika potekala sočasno z gradnjo njene sestrske ladje HMS Olympic. Za ladjo je bilo potrebno povečati delovišče in namestiti nove
ladjedelniške naprave in ostala orodja. Gradnja obeh ladij je potekalo
bolj ali manj sočasno. Gradnja Olympica začela nekaj
mesecev prej, 16. decembra 1908. Po 26 mesecih dela sta bili ladji pripravljeni za splovitev. Olympic so splovili 20. oktobra 1910, Titanik pa 31. maja 1911
ob 12:15. Ob splovitvi Titanika so bili prisotni predstavniki
ladjedelnice, predstavniki družbe White Star Line ter okoli 100.000
delavcev in ostalih radovednežev. Splovitev je potekala brez težav,
čeprav jo je le nekaj minut pred tem zasenčila delovna nesreča, v kateri
je umrl delavec. Ladjo med splovitvijo v skladu z tradicijo družbe
White Star Line niso krstili. V naslednjem letu so v ladjo vgradili vso
potrebno strojno in električno opremo ter ostalo opremo, potrebno za
bivanje posadke in potnikov. Opremljanje ladje je potekalo bolj ali manj
po načrtu, vse dokler del ni začasno prekinila nesreča Olympica
septembra 1911, zamujeno je bilo kmalu nadomeščeno in aprila 1912 je
bila ladja že pripravljena za testiranja.Na prvo poizkusno vožnjo se je ladja odpravila 2. aprila 1912 takoj po krstu ter osem dni pred svojo krstno plovbo čez Atlantik. Med dvanajsturno plovbo po Irskem morju so inženirji iz ladjedelnice testirali manevrirne sposobnosti, delovanje motorjev, električno napeljavo in radijsko postajo. Ladja se je vrnila v Belfast, kjer je imela enourni postanek, nato pa se je odpravila v Southampton, kamor je prišla okoli polnoči. Tam je ladjo pričakal vlačilec in jo odvlekel na pomol št. 44, kjer je ladja počakala na vkrcanja zalog, posadke in potnikov.
![]() |
Animacija potapljanja titanika |